Prva omemba svetišča na tem kraju sega v leto 1220. Takrat so zgradili glavno ladjo, to je prostor, kjer se nahajajo cerkvene klopi. Ladja je dolga 9,5 m, široka 6,60 m in visoka 5,50 m. K zunanji zahodni ladijski steni je prizidan skoraj 30 m visok zvonik. Vhod na kor in v zvonik je bil nekdaj po stopnicah, ki so bile prizidane ob zvoniku na zunanji strani. Zvonik je bil sredi 19. stoletja nadzidan in povišan za eno nadstropje. Prejšnje zazidane zvonikove line so iz notranjosti lepo vidne. V zvoniku visijo trije zvonovi. Sedanje zvonikove line so kamnite dvoločne bifore, razen na vzhodni strani, kjer je le manjše okence s segmentnim zaključkom. Streha je močno razčlenjena in narejena v baročnem slogu. V dobi gotike so romanske apside oziroma prezbiterije marsikje podrli ter pozidali večje in svetlejše. Tako prezidavo je po vsej verjetnosti doživela tudi naša cerkev. Glavni ladji je bil prizidan gotski prezbiterij, ki po slogu sodeč izvira nekje iz sredine 15. stoletja. Ko so leta 1887 naročili nov glavni oltar, je bil tudi ves prezbiterij temeljito prenovljen. Zazidali so dve gotski okni v poševnih stranicah prezbiterija, preostali dve pa močno povečali in jima dali sedanjo obliko. Ker je bil prezbiterij za nov oltar prenizek, so odstranili rebrasti gotski obok in ga povišali. V steni na ženski strani se nahaja niša, v kateri je kip sv. Alojzija. Prvotno je bilo tu mesto za sveta olja. Manjša niša na moški strani prezbiterija pa je bila namenjena postavljanju vrčkov pri sveti maši. Velikost prezbiterija znaša 5 m v dolžino in 4 m v širino, višina pa je 6 m. V drugi polovici 18. stoletja je bila cerkev temeljito prezidana in je dobila takšno podobo, kot jo ima danes. V vsaki ladijski steni so naredili po dve pravokotni okni, odstranili lesen raven strop in cerkev obokali z lesenim ometanim opažem. Slavolok, ki povezuje prezbiterij in ladjo, je bil v sedanji obliki narejen leta 1887. Oltarji so bili trije, okrog leta 1975 pa so odstranili desni stranski oltar, prižnico ter obhajilno mizo. Takrat sta bila narejena tudi nov oltar, obrnjen proti ljudstvu, in ambon. Sedaj ima cerkev dva oltarja, narejena sta iz lesa in marmorja. Nedvomno gre za istega avtorja. Veliki oltar je posvečen Mariji Snežni. V središču je Marijin kip z Jezuščkom v naročju in žezlom v desnici Poleg niše sta na levi strani sv. Jožef, na desni pa sv. Joahim. Na severni strani ob robu oltarja je še kip sv. Petra, na južni strani pa sv. Pavla. Na ogredju oltarja in na odrezanih volutah sedijo štirje angeli. Oltar se zaključuje z atiko, v kateri je upodobljena Sveta Trojica.  Na oltarni menzi je lesen tabernakelj z baldahinom, ki je sočasen z oltarjem. Baldahin stoji na šestih lesenih stebričkih. Na vratcih tabernaklja je relief pelikana. Ob tabernaklju klečita angela adoratorja. Oltar je izdelal, kot pravi ljudsko izročilo rezbar Franc Jontez iz Velikih Lašč leta 1887. Levi stranski oltar je posvečen sv. Jožefu in je prislonjen v trikot severne ladijske in slavoločne stene. Sodi v konec 19. stoletja. V oltarju je slika iz prejšnjega, starejšega oltarja. Prikazuje smrt sv. Jožefa. Gre za izredno lepo umetniško delo slikarja J. Egartner. Gre za potomca Leopolda Layerja, ki je naslikal milostno podobo Matere Božje na Brezjah. Po Leopoldovi smrti 12. aprila 1828 nadaljeval njegov posinovljenec Jožef Egartner, za njim pa njegov sin Jožef ml. Slika svetega Jožefa na Gori nosi letnico 1840. Lep in zanimiv je tudi križev pot. Naslikal ga je slikar Karl Goetzl leta 1850. V cerkvi visijo štirje lestenci. Veliki je iz brušenega stekla in sodi v konec 19. stoletja, lestenec pred slavolokom je iz začetka 20. stoletja, medtem ko sta večni luči pred stranskima oltarjema baročni in sodita v konec 18. stoletja. Desni stranski oltar je bil posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Kip je ohranjen v niši pod zvonikom in je narejen iz gipsa. Ko so odstranili desni stranski oltar, so tja postavili misijonski križ iz 19. stoletja ter izpod zvonika prestavili krstni kamen. Še isti dan po rojstvu so Božjo služabnico Magdaleno Gornik prinesli v cerkev h krstu 19. julija 1835. Magdalena je odraščala v dobri krščanski družini. Njena starša, Ana in Jože Gornik, sta bila blagoslovljena s sedmimi otroki ter sta v kraju veljala za poštena kristjana. Bila sta pobožna in sta otroke vzgajala v krščanskem duhu.https://cerkev-na-gori.rkc.si/index.php/content/display/576